Podjetja nove generacije vedo, da je bolj ‘zeleno’ poslovanje pomemben ključ do uporabnikovega zaupanja – vse več ozaveščenih ljudi ve, da onesnaževanje okolja vodi v naravno in socialno katastrofo, ki napovedujeta tudi nove, večje izzive za gospodarstvo.

Nemalokrat je želja po takojšnjem izboljšanju delovanja z vidika vplivanja na onesnaževanje okolja premočna. Podjetja uvajajo dobre prakse in novosti v smeri prijaznejšega poslovanja za okolje, ob tem pa, hote ali nehote, zanemarjajo druge, pomembne vidike celovitega trajnostnega delovanja.

Trajnostno pomeni uravnovesiti ekološki, družbeni in ekonomski vidik

Trajnostno naravnana podjetja s svojim poslovanjem prispevajo h ekološkemu ravnovesju, pa tudi gospodarski rasti, družbenemu razvoju in socialni varnosti (v poslovni proces neposredno ali posredno vpletenih ljudi).

Z novimi poslovnimi modeli, ki v svojo kratko- in dolgoročno poslovno strategijo vključujejo boljši odnos do narave in okolja, podjetja postavijo temelje za realno izvedbo načrtov v praksi in če obenem še sistematično obveščajo in osveščajo svoje zaposlene ter potrošnike, se, gledano celovito, neizbežno zmanjša negativen vpliv podjetja na okolje. Ni pa nujno, da je ob tem tudi pozitiven učinek na stroške poslovanja ali socialni položaj ljudi, ki so vpleteni v procese dela.

1. Ni vsaka izboljšava dobra za vse vpletene

Dober primer podjetja, ki se je podalo na pot uresničevanja trajnostne strategije in pri tem naletelo na veliko oviro, je taksi služba, ki deluje na enem največjih evropskih letališč. Slednje se je v zgodovino sicer zapisalo kot eno prvih letališč s polnim servisom električnih prevozov. V svoji cestni floti ima preko sedemsto vozil, osebnih in avtobusov, ki vozijo izključno na elektriko.

Izkušnja taksi službe osvetljuje možno problematiko zavezanosti k trajnostni strategiji in izpostavlja  dejstvo, da tovrsten razvoj ni tako enoznačen proces kot je morda videti na prvi pogled.

Taksi služba je sicer eden največjih odjemalcev njihovih električnih vozil ter ponosni nosilec večletne licenčne pogodbe za izvajanje transferjev do/z tega zelo prometnega letališča s ciljem ničelne emisije. Pred šestimi leti so v podjetju sklenili dogovor o nakupu nekaj deset vozil tega priznanega proizvajalca električnih vozil z vrednostjo investicije več milijonov evrov.

Električne baterije v omenjenih vozilih bi morale zagotavljati vsaj štiristo prevoženih kilometrov, pa je praksa žal pokazala drugače. Poleg slabše vzdržljivih baterij v vozilih so težave povzročali tudi odometri, merilci razdalj, ki niso odčitavali točnih razdalj. Kvarili so se tudi drugi deli, celo tisti, ki se navadno kvarijo avtomobilom z več kot 500.000 prevoženimi kilometri. K naštetemu je taksi podjetje dodalo še slabši servis s strani proizvajalca…

Kar je bilo sprva videti kot nebeška združitev, se je izkazalo kot zveza obsojena na razhod. Danes ravno ta električna vozila botrujejo veliki finančni izgubi taksi podjetja, kar ima veliko negativnih posledic tudi za zaposlene.

2. Če se težav ne lotiš takoj, se zgodi učinek snežne kepe

Podjetji sta se slednjič dogovorili za zamenjavo nekaj manj kot 90 odstotkov vozil, a so se morale zamenjave žal izvajati konsekventno, po dve naenkrat, kar je za taksi podjetje predstavljalo nepopravljivo izgubo voženj.

Velik izpad dela ob zastanem pogodbenem izvajanju transferjev je ogrozil finančni položaj podjetja in tudi voznikov, njihova izguba rednih dohodkov pa je ogrozila celo socialni status njihovih družin. Podjetje je vztrajno izgubljalo na ugledu – zgodil se je učinek snežne kepe.

Vsak takšen primer je vendarle pomemben. Predvsem z vidika raziskovanja ‘živih’ situacij. Pomemben je za učenje in bodoče odločanje ter ravnanje tistih, ki se predano podajamo na pot trajnostnega poslovanja. Četudi so ‘porodne bolečine’ uvajanja trajnostne tehnologije in storitev včasih nepričakovane in močne, pa se iz vsakega takšnega primera da veliko izluščiti in naučiti. Natančna analiza in prave izboljšave nas zagotovo vodijo v boljšo prihodnjo prakso.

3. Implementacije naj bodo premišljene in vključujoče

Ideja električnih vozil je nedvomno ideja sedanjega časa in prihodnosti, vendar pa je intenzivno vpeljevanje električnih vozil v duhu bolj trajnostnega poslovanja podrejeno možnostim, ki so zaenkrat na voljo. Implementacije morajo zato biti preudarne.

Omenjeni primer ni osamljen. Tu je denimo še največji športni dogodek zime 2022, ki je kljub označbi ‘zelene’ organizacije in izvedbe hitro razkril tudi svojo senčno stran z vidika trajnostnosti in dvojnih meril na tem področju. Primerov je veliko.

A raje se zazrimo v tisto, kar je dobro. Kar bo nekoč v prihodnje obrodilo sadove. Trajnostno strategijo vendarle vpeljuje(mo) že vse več in več podjetij ter organizacij. Tudi v Go Green zavzeto udejanjamo holističen pristop na tem področju in storitve prevozov podrejamo krovni trajnostni strategiji, seveda skladno z realnimi možnostmi. Na preteklih primerih se lahko le učimo in izboljšujemo procese, pristope in ravnanja.

4. Kaj je trajnostna strategija?

Vsaka prava strategija si na eni strani postavlja konkretne cilje na izbranem področju, na drugi strani pa izbira kazalnike uspešnosti za to področje, s katerimi se meri uspešnost strategije in izvajanja.

Ena ključnih značilnosti trajnostne strategije je vključevanje. To pomeni, da se strategija prepleta z vsemi procesi in podprocesi dela, da vključuje vse vpletene posameznike, zaposlene, vodstvo in odjemalce oz. uporabnike, v prvi vrsti pa si postavlja cilj zmanjšanja negativnih vplivov na okolje.

Na tej osnovi se postavijo tudi kvantitativni in kvalitativni kazalniki uspešnosti. Podjetje si jih zastavi na posameznem trajnostnem področju, ki pa mora nujno vključevati: okoljski, družbeni in ekonomsko-finančni vidik.

Svetovna komisija Združenih narodov za okolje in razvoj je trajnostni razvoj opredelila kot proces sprememb v podjetju ali instituciji, kjer so uporaba virov, smer tehnološkega razvoja in spremembe institucij usklajene. Išče se ravnotežje med sedanjo potrošnjo virov in zmogljivostmi naravnih sistemov na ravni, ki bo to koriščenje v enaki meri dopuščala tudi prihodnjim generacijam.

Uvajanje sprememb v trajnostnem poslovanju pomeni torej uvajati nove poslovne modele, z novo poslovno filozofijo zavezanosti k zmanjšanju negativnih učinkov na okolje – gledano z vsemi tremi ključnimi vidiki (ekološki, socialni, ekonomski).

5. Kaj lahko kot podjetje storimo za bolj trajnostno delovanje?

Pri opredelitvi trajnostne strategije moramo podjetja upoštevati vse vidike in znotraj njih poiskati možnosti za izboljšave, pri čemer pa je potrebno ta proces vedno zaključiti s podvprašanjem, kako neka sprememba vpliva na preostala vidika, ekonomskega in socialnega.

V prevoznem podjetju Go Green (Ekoturizem d.o.o.) smo se k trajnostni strategiji zavezali že ob ustanovitvi pred več kot 10 leti, eden naših ključnih poslovnih ciljev pa je stalno in neprekinjeno izboljševanje prevozov, procesov in storitev. Pri izvajanju palete različnih prevoznih storitev, med katerimi so prevozi na letališča, poslovna potovanja, zasebni prevozi, protokolarni prevozi, VIP prevozi, prevozi na poroke, turistični prevozi in drugi si prizadevamo vse omenjene vidike enakovredno upoštevati.

V svoje poslovanje vpeljujemo novosti in aktivnosti, ki jih preverjeno lahko izpeljemo:

• Odločamo se za nakup/najem električnih ali hibridnih vozil, s katerimi izvajamo svoje storitve prevozov.
• več let podpiramo tudi Zavod vozim, ki je namenjen vključevanju oseb z manj priložnostmi in tako skrbimo za njihovo opolnomočenje.
• Naši vozniki opravljajo preventivna izobraževanja in delo na področju varnosti v cestnem prometu. Predvsem škodljivi rabi alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.
• Organiziramo preventivne delavnice za voznike, ki izvajajo storitve prevozov za podjetje Go Green.

Kdo ve, morda bomo tudi sami o tem zapisu in razmišljanjih nekoč v prihodnje, z napredkom tehnologije, dodatno spremenili fokus oziroma pogled na trajnostno poslovanje.

6. H katerimi vidikom trajnosti se zavezati?

Podjetje v trajnostni strategiji opredeli ključne vidike poslovanja in z njimi poveže kazalnike uspešnosti. Prostora za izboljšave je ogromno, prav tako zavzetosti, če je le cilj podjetja celovito delovanje.

OKOLJSKI VIDIK TRAJNOSTI – uspešni kratkoročni in dolgoročni kazalniki so lahko: delež povečane porabe iz obnovljivih virov, znižanje (u)porabe materialov iz neobnovljivih virov, delež ogljičnega odtisa na daljše časovno obdobje (npr leto, 5 ali 10 let), znižana poraba pitne vode, skrajševanje ključnih procesov, ipd.

DRUŽBENI VIDIK TRAJNOSTI – vključuje posameznike v podjetjih in vse komunikacijske projekte podjetja, s katerimi se komunicira trajnostno delovanje, opredeli delež zaposlenih vključenih v trajnostne projekte, tudi zaščita zaposlenih z vidika zdravja, ekonomske in socialne varnosti. V širšem pogledu pa je kazalnik lahko konkretno število izboljšav ter kvalitativne ocene izboljšanja stanja zaradi trajnostnih projektov podjetja.

EKONOMSKI VIDIK TRAJNOSTI – vključuje poslovanje, projekte in partnerje podjetja, ki delujejo z zavezo k trajnostnemu ravnanju in poslovanju. Vključuje tudi pomoč podjetja posameznikom ali drugim podjetjem, podpora mladim podjetjem na začetku poti, ki so se zavezala k trajnosti, pa tudi število novo ustvarjenih delovnih mest (v podjetju ali pri povezanih partnerskih podjetjih). Finančnih vidikov je še veliko (odstotek rasti dodane vrednosti na zaposlenega, delež fluktuacije zaposlenih, nagrade, medgeneracijsko povezovanje,…).

Esenca trajnostnega razvoja je uravnotežena rast na vseh ključnih področjih poslovanja in delovanja podjetja. V Go Green jo uvrščamo najvišje na lestvici naših primarnih ciljev. Z vključujočim, celovitim pogledom na poslovanje si prizadevamo dosledno sprejemati le odločitve, ki so hkrati dobre za podjetje, zaposlene, odjemalce in okolje.